Stanje šoka

Samo idejo za film sem dobil, ko sem pred leti po televiziji gledal reportažo o praznovanju prvega maja v demokratični Sloveniji. Dogajanje ob prazniku je bilo precej klavrno in porodila se mi je misel, kako bi na to reagiral proleterec iz prejšnjega sistema, ki je vendarle čutil ponos ob Titu, rdečih zastavah in splošnemu čaščenju kulta dela.

Iz te misli se mi je izluščila osnovna zgodba ter kopica komičnih zapletov. Toda moj namen ni bil samo napisati komedijo, marveč prikazati zablode, ki smo jim bili priča zadnjih dvajset let, v obdobju tranzicije. Zato film ne oriše zgolj situacije v katerem se nahajamo Slovenci, marveč poskuša zajeti izkušnjo celotnega postsocialističnega bloka. Film prihaja na filmska platna v času, ko se finančni temelji zahodne civilizacije majejo zaradi številnih finančnih malverzacij posameznikov, bank in tudi državnih ekonomij in je ponekod zaradi razočaranja in besa ljudi v zraku celo revolucija.

Je takšen kapitalizem kot ga živimo danes, še posebej mi, v držvah „nove“ Evrope, res najboljši? Zakaj moramo na svoji koži preizkusiti vse napake in zablode, ki so jih preživele pred nami že druge, zahodnoevropske demokracije? Smo res postali tako brezsrčni, da je edina vrednota, ki jo imamo danes finančna moč posameznika? In kje se je izgubila medsebojna solidarnost?

Andrej Košak