Rezervni deli

9. april 2003

Po predstavitvi celovečernega filma "Rezervni deli" v Tekmovalnem programu letošnjega 53. mednarodnega filmskega festivala v Berlinu smo zbrali del številnih novinarskih in kritiških odzivov na film v dnevnem in periodičnem tisku v tujini. Film je bil medtem predstavljen tudi na dveh filmskih festivalih v bivši Jugoslaviji - na beograjskem FEST-u in mednarodnem filmskem festivalu v Skopju.

Kritiki filma sta objavili najbolj prestižni filmski publikaciji - ameriški tednik Variety in angleški tednik Screen International.

V Variety-ju, najbrž najpomembnejšem filmskem časopisu na svetu, kritik Eddie Cockrell v obširni kritiki Rezervne dele označi za "jedrnat in neizmerno žalosten" film, ki je v "močnem nasprotju z drugima dvema filmoma, ki sta tekmovala v Berlinu in bila usmerjena v usode beguncev, medtem ko je Kozole pokazal interes za ekonomske pogoje, ki ljudi silijo v tihotapljenje ter čustveni 'davek', ki ga takšno delo pusti tudi na najmočnejšimi med njimi".

V Screen Internationalu (v internetni obliki izhaja tudi kot Screen Daily) kritik Lee Marshall pravi, da so Rezervni deli majhen, a obrtno dobro narejen slovenski film, ki te prizadane ("te zatolče"), vendar je hkrati na nenavaden način tudi všečen in mu napoveduje dobro prihodnost v evropskih art kinodvoranah ne glede na to, da je v Berlinu ostal brez nagrad. Kritik pomembno izpostavi tudi kvaliteto filmske fotografije in glasbe.

V nemškem Berliner Zeitungu so filmu napovedovali zelo velike možnosti za medveda in zapisali "da je to mračen, morda najbolj mračen film v tekmovalnem programu, hkrati pa močan, pomemben in političen. In da ga je nujno treba videti, saj izprašuje našo vest in etiko".

Poleg tega še dodajajo da so ""Rezervni deli" realističen in žalosten film. Film, ki ne denuncira svojih likov, temveč se jih usmili. Ter film, ki skuša ustvariti vzdušja "od spodaj". "Upam da Slovenija ne bo pristopila tej združeni Evropi", pravi Ludvik, "gre za isto igro, ki jo je hotel nekoč igrati Hitler.""

Ocene so objavili tudi številni drugi nemški dnevni časopisi: tako so o filmu pisali v dnevniku Frankfurter Allgemeine Zeitungu, da "film vzame tihotapljenju beguncev vse pomisleke, ker se v nasprotju s filmom "Lichter" Christiana Schmidta ali pa "In This World" Michaela Winterbottoma ukvarja bolj s človeškimi stiskami tihotapcev in z neskončno dolgimi posnetki spidvejskih dirk".

V dnevniku Der Tagesspiegel kritik piše, da ""Rezervni deli" pripovedujejo tik ob obrazih, brez zastojev in brez izgovorov, o ljudeh ki jih ponoči na skrivaj spodijo v tovornjake, kjer se vsakemu mudi in kjer so razmere tudi podnevi tako brezupne, da se barve zadušijo pod "okrastim" pajčolanom. "Rezervni deli" so film z večjim dostojanstvom kot vse neštete, popolnoma nesmiselne televizijske reportaže na to temo, ki nočejo prodajati drugega kot napetost."

V drugem berlinskem dnevniku Die Tageszeitung pa dodajajo da je "Italijanski filozof Giorgio Agamben nekoč napisal: "V trenutku, ko pravice niso več državljanske pravice, postane človek svoboden kot ptica, postane homo sacer, kot ga je poznalo rimsko pravo v antiki: posvečeni smrtniki. (...) In kot Schmidt v svojem filmu "Lichter", optira Kozole na pripovedni stil, ki ne pride nobenemu liku preblizu."

Še en nemški dnevnik, Frankfurter Rundschau pa piše, da ima "celoten film ravno takšen kolorit kot dokumentarni posnetki, ki jih vidimo na začetku. (...) Življenje naj razumemo kot spidvej, kot neskončnost polno madežev, kjer si lahko samo polomimo kosti. Le kdor se prebije do konca, sme stopiti na stopničko."

Medtem pa Die Welt dodaja, da gre v filmu "za nelegalne transporte beguncev v Italijo. "Rezervni deli" to pokažejo z vso brutalnostjo in največjo duševno otopelostjo."

Tiskovna agencija Reuters je o filmu objavila daljši zapis, kombiniran s številnimi režiserjevimi izjavami iz tiskovne konference v Berlinu in ga označila kot "drzen in pogumen udarec neposredno v problem".

Fipresci, mednarodno združenje filmskih kritikov na svoji internetni strani objavlja oceno Kalinke Stoyanovske, da je "realnost v tem film izjemno stroga in da večina karakterjev ni zainteresirana za drame drugih." In se potem sprašuje: "Je mogoče realnost navzven projecirala svoje pošasti"?

V rekapitulaciji berlinskega festivala pa potem predsednik združenja, Anglež Derek Malcolm film uvrsti med kredibilne.

Derek Malcolm, ki je sicer filmski kritik angleškega dnevnika The Guardian je podobno oceno objavil tudi v tem časopisu.

Na IMDB (Internet Movie Data Base) je film označen kot "presenetljivo dobro narejena socialna drama" in ima oceno 8 od 10.

V italijanskem Il Piccolo pod naslovom "Medved bi lahko govoril slovensko" kritik pravi, da je film oster, vendar nikogar politično ne obtožuje. Da je natančen kot dokumentarec in še posebej pohvali izjemno fotografijo. Na koncu zaključi, da gre po desetletju teme za pravi preporod slovenske kinematografije.

V dnevniku Corriere della serra kritik Tullio Kezich pravi, "da bi ta film moralo videti čim več ljudi in se zamisliti nad njegovo vsebino". Film označi za izredno oster in podrobno opisuje dokumetarne posnetke iz začetka filma, na katerih Tito polaga temelji kamen za nuklearno elektrarno v Krškem, pionirčki pa mu navdušeno mahajo z zastavicami in zaključi, "da je od tistega navdušenja ostala samo trda realnost".

V hrvaškem Vjesniku novinarka Branka Soemen zapiše, da si film popolnoma zasluži mesto v tekmovalnem programu berlinskega festivala in da je izzval veliko zanimanje. Še posebno pa je nadušena nad Petrom Musevskim in pravi "da je v naslovni vlogi tako prepričljiv in življenjski, da se film na trenutke zdi kot dokumentarni zapis aktualne teme".

V Srbiji je bil film deležen velike pozornosti. Znani srbski filmski kritik Aleksandar D. Kostić v dnevnem listu Danas komentira filme, prikazane na beograjskem Festu in v konkurenci takih uspešnic, kot so Pianist, Chicago, Solaris, Tihi Američan, Rezervne dele označi za najboljši film prvega dela festivala in pravi, da "Kozole za razliko od svojih razvpitih kolegov zna plemenito in enostavno poetične resnice posameznikov postaviti nad tiste bučne in globalne" in zaključi, da je škoda da takšna življenska filozofija ni prenešena na letošnji FEST v celoti. Že pred tem pa je Danasova poročevalka z Berlinala, Zorica Banjac zapisala, da gre "pri velikem številu črnih slik sodobnega sveta (vone, bolezni, urbano nasilje, trgovina z ljudmi...), ki so jih prikazali filmi na Berlinalu, "Rezervni deli" verjetno film, katerega podobe so najbrž najbolj črne". Poudari tudi "podobo tranzicijske družbe, ki je slika skorumpiranih, brezdušnih in opustošenih ljudi brez smisla za solidarnost in sočutje ter da gre za surov film, ki lahko spremeni številne predsodke 'zahodnjakov' do ilegalnih prebežnikov, ki pa najbrž ne bo imel veliko gledalcev (film), ki se bodo pripravljeni soočiti s tolikšno količino bede in surovosti."

V srbskem dnevnem časopisu Glasu javnosti kritičarka Milica Žebeljan pravi, da je film dobro zaokrožena in močna zgodba in da se opira na stil, kakršnega uporabljajo najboljši angleški filmi s socialno tematiko.

"Rezervni deli" so bili že prikazani tudi na mednarodnem festivalu v Skopju. Film je bil tam deležen izjemne medijske pozornosti tudi zaradi številnih makedonskih igralcev, ki v njem nastopajo. V dnevniku Utrinski vestnik so objavili celostranski intervju z režiserjem, v kritiki pa zapisali, da je film pretresljiv...

Sicer pa ponudbe in pozivi za festivale kar dežujejo.