Kruh in mleko

5. april 2001

Cvitkovič je najprej študiral arheologijo, filmu in režiji se je približeval postopoma, vendar je že v svojih igralskih nastopih (V leru, Oda Prešernu) uspel ustvariti posebno mizansceno znotraj filma. Njegovemu Kruhu in mleku uspeva dihati znotraj podobe, zlahka se premika od komedije do melodrame, obenem pa izdela moralno občutenje pripetljajev svojih ljudi na robu družbe, sledi jim s paralelno “grifitovsko” montažo, čeprav se mogoče po Griffithu ne zgleduje in na koncu tvega smešnost, da bi dosegel sublimnost.

Spomni nas na stavek, ki ga je Godard pred kratkim izrekel: “Dandanes je veliko filmov, ki ljubijo filmsko umetnost, toda redko najdemo film, ki bi ga filmska umetnost ljubila.” Cvitkovičev film nas spomni na to izbiro zaradi ljubezni in nas tolaži s tem, da ta izbira prihaja iz filma, ki nam govori ravno o ljubezni.

Sergio Grmek Germani