Kruh in mleko

8. maj 2001

Vse najboljše stvari pridejo na koncu. Z brezpogojno naklonjenostjo lahko pišem samo o enem filmu, in to je režijski prvenec Jana Cvitkoviča Kruh in mleko. Film je miniaturna mojstrovina intuitivnega talenta, samozavestno posvetilo sredobežnosti malega mesta. Peter Musevski igra alkoholika srednjih let, ki prvi dan po prihodu z zdravljenja na poti v trgovino sreča sošolca; med šankovskim pogovorom se pokaže, da je pred leti, še pred njim, preživel noč z njegovo sedanjo ženo Sonjo Savić. On spije prvo travarico in mala, intimna zgodba se razširi v veličastne dimenzija, v katere se zamešajo osamljenost, strah, toplina in grenkoba. Oba protagonista sta upravičeno dobila nagrado Stopa za najboljša igralca.Kruh in mleko je v celovečerec oblikovana carverjevska kratka zgodba, ki se odvrti z neizbežno počasnostjo, film, v katerem je vse na svojem mestu, film, ki črno usodnost konča z bolečo svetlobo. Kruh in mleko je za Slovenijo to, kar je Dogma 95 za Dansko. Brezkompromisna lekcija in svetilnik.

Gorazd Trušnovec